|
|
|
KOMMENTARE |
 |
 |
O povezavi med idolom in notranjo nujnostjo
Ko pomislim na človeštvo, se
mi često porajajo podobe: podobe monstroznosti, podobe s titansko ali demonsko silo, podobe gigantskih ali galaktičnih razsežnosti.
Herbert Unterberger, rojen 1944, si je s svojim skulpturalnim besediščem
ustvaril svojo lastno duhovno dimenzijo, ki tematizira nazoren oziroma plastičen ideal.
Z ènemo poezijo, z zgovorno molčečnostjo bi lahko povezovali njegove astralno oblikovane
plastike. Na tem mestu naj ne bi ostalo neomenjeno, da gre tudi brez korzeta tonalnosti!
Kajti tudi skulpture zmorejo spraviti dušo v vibracijo.
Znano je, da je klasišno kiparstvo,
še posebej tematski kompleks okoli idola, vsebolj zgubljalo na pomembnosti od renesanse naprej, kar si lahko razlagamo s
kroničnim zlorabljanjem raznoraznih političnih režimov. Prav zaradi teh zlorab
je moralo priti do nadomestnih dejanj. Idoli novega veka prihajajo iz kovačnic karoserij,
nosijo blagovne znamke in nalepke. Le nekaj redkih pogumnih umetnikov, med njimi Unterberger,
navkljub očitni nevarnosti izključevanja in preziranja vključuje v
svoje delo razsežnost idola.
Koroški umetnik Unterberger,
ki oblikuje na abstraktni ravni, ustvarja s svojimi idoli bitja z dušo, ki spominjajo na moderen iracionalizem oziroma na umetnikovo
zmožnost, da izraža lastno duševno življenje. Včasih je opazovalec nagnjen k temu, da v
genezi skulpturnih del misli na gnosticistično povezanost Unterbergerja, kajti zaradi astralnih pojavov
se porajajo tudi misli čistosti in intelekta v smislu moderne racionalnosti.
dr. Karl A. Irsigler
kurator v muzeju moderne umetnosti
ustanova Ludwig Dunaj v
MuseumsQuartierju
Kamne za večnost...
oblikuje koroški kipar Herbert
Unterberger.
Po svojem študiju na Akademiji likovnih umetnosti, med drugim pri
profesorju Herbertu Boecklu, se je kot svobodni umetnik zopet naselil na
Koroškem. Zivi in dela od konca šestdesetih let naprej v
Smohorju na Zilji in je s svojimi deli sodeloval pri mnogih razstavah doma
in na tujem.
Studijska potovanja
k simpozijem umetnikov in rastave so ga vodila do Kitajske in Egipta in
njegovo delo oblikovanje trodimenzionalnih oblik poglabljala. Kamenine
iz domačih krajev, kakor Krastaler marmor, mu služijo poleg
lesa in kovine kot material za oblikovanje skulptur. Njegovo umetniško
stremlenje po jasnih preprostih oblikah, strogih linijah in površinah
ga uvrš?a med najbolj pomembne kiparje v prostoru Alpe Jadran.
Mojstrsko obvlada
dimenzijske skoke od majhne štatuete do velikih plastik na javnih
prostorih. Njegova igra z obliko in barvo se odraža v uporabi raznih
materialov in v čaru struktur kamna, lesa ali vlitega brona. Uresničitev
umetniške ideje, motiva mu uspe na abstrakten ali konkreten način.
Cloveška podoba je pravtako motiv, kakor redukcija elementov iz
narave in oboje se vedno zopet pojavlja v njegovih delih.
Njegova dela so
izraz neke vsebinske vizije, ki zapuščajo močan
vtis pri opazovalcu preko njihovih zaokroženih kompozicij. Dopuščajo
pa tudi prosti ples misli in asociacij. È Vse v naravi je oblikovano po
stožcu, krogli in valju je dejal Paul Cezanne že ob začetku
dvajsetega stoletja in prav ta misel se nam poraja, ko si ogledujemo skulpture
Herberta Unterbergerja.
Jasnost in eleganca sta prevladujoča
vidika njegovega umetniškega dela. Kakor monumenti današnjega
časa stojijo njegove plastike na javnih prostorih ali v privatnih
zbirkah in nosijo v sebi umetniška sporočila, ki bodo pretrajala
čas.
mag. Ulli Sturm
Društvo umetnosti Koroška
|